“Obiska pri zdravniku, doktorju Tadeju Battelinotu, ki je specialist endokrinolog, ukvarja se z diabetesom in presnovnimi boleznimi, sem se neizmerno veselil. To je bila zame še ena dodana vrednost te oddaje. Da se mi je »prek vrste« posvetil še en strokovnjak! Najprej so me vsega izmerili. Podobno, kot pri Edotu. Teža, maščobe, mišična masa itd… Doktor je pregledal izvide meritev in ni bil prav nič presenečen. Všeč mi je bilo, da me ni obsojal s pogledom ali pa nekaj vzdihoval in zmajeval z glavo. Ravno nasprotno! Povsem mirno mi je pojasnil, da je na meni in v meni »vsega preveč«. Zdaj mi je jasno, da se je tako odzval samo zato, ker je vedel, da sem že začel delati na tem, da se spremenim in odločim za zdravo življenje. Tako, da je bil pripravljen na vprašanja, ki sem jih bil poln.
Najprej me je zaskrbelo, ko je povedal, da debelost vpliva na možgane, torej psiho. Potem na krvno-žilni sistem, na prebavila in srce ter druge pomembne organe. Čeprav do zdaj, k sreči, še nisem občutil posebnih posledic, mi je zagotovil, da so neka oblika kapi ali okvare organov neizbežni, če bom tako nadaljeval.
Pojasnil pa je nekaj drugih posledic debelosti, ki pa sem jih opazil medtem, ko sem se pridno redil. In sicer, da se debeli ljudje kasneje poročijo in kasneje ustvarijo družino. Nekoč sem, resnično, brez težav dobil dekle. S tem se sploh nisem obremenjeval. Z debelostjo je pa prišlo kup nekih zadržkov. Nehal sem se urejat, nehal sem kupovat obleke in druge modne dodatke. Vedno bolj sem se izogibal druženju s prijatelji in počasi sem nehal hodit ven ob petkih in vikendih. Vse bolj sem se zapiral vase.
Doma sem si ustvaril »brlog«. Obdal sem se z različno tehniko in si glavni prostor, kjer sem preživljal večino časa priredil tako, da je bilo vse na dosegu roke. Še hrano sem si začel naročat iz naslonjača. Včasih sem se sprehodil do bližnjega kebaba ali bureka. Počasi sem tonil v hudo depresijo. Pogosto sem gledal fotke iz preteklosti, ko sem imel lepo dekle in »svet na dlani«. Obujanje spominov sem vedno končal z mislijo o tem, kaj vse sem zapravil.Počasi mi je začelo postajat vseeno za vse. Kmalu sem opustil oz. ignoriral toliko obveznosti, da so se težave začele kopičit na vseh področjih.
Službo sem še imel in tu sem bil uspešen. To je bilo moje edino pribežališče, kjer nisem razmišljal o osebnih težavah. Ampak so me vseeno spremljale. Vse bolj pogosto sem razmišljal o tem, da me bodo odpustili zaradi tega, ker sem se zredil. Ko sem bil še vitek, sem kar pogosto dobil ponudbo, če bi delal še to in ono. Potem so me pa preprosto »pustili pri miru«. Kot, da bi me pozabili.
Kot je povedal dobri doktor, »debeli ljudje pri isti izobrazbi zasedajo slabše položaje…«. In, RES! Ni trajalo dolgo, ko se je po menjavi vodstva začelo dogajati, da so vse več mojih nalog prevzemali neki novi kolegi. Kmalu se je uresničil moj strah. Brez ovinkarjenja so mi povedali, da sem se preveč zredil. 12. februarja 2015 sem še zadnjič pred kamero odvodil poročila. Pol leta kasneje pa sem ostal tudi brez službe…
Bil sem na vrhuncu debelosti in na vrhuncu posledic, ki jih je debelost počasi načenjala pretekla 3 leta. Psihično in fizično sem bil na dnu. Čeprav NIKOLI nisem bil eden tistih, ki se vdajo v usodo in sem vedno razmišljal pozitivno, zdaj nisem vedel, kaj naj. Stanje se je še poslabšalo…
Najboljša novica, ki sem jo izvedel šele precej kasneje, pri obisku zdravnika in v okviru te oddaje, pa je bila, da je vse možno »obrnit«. Povsem mirno in samozavestno mi je povedal, da je mogoče vse posledice debelosti izničit! Opomorejo si organi, krvno-žilni sistem in možgani, t.j. »psiha«. Debelost je, na nek način, stanje. Ali pa bolezen, ki jo lahko pozdraviš! Kot prehlad ali gripo… In NIKOLI ni prepozno za začetek »zdravljenja«.
Si tudi ti želiš preobrazbe? Prijavi se preko spodnjega obrazca in počakaj na naš klic!
