“Potem, ko sem se moral na javni prireditvi »razgaliti« pred vsemi in se sprijaznit s svojo (ne)pripravljenostjo, je bil čas za prvi, res, pravi trening. Ampak, do ponedeljkovega treninga še pridem…
Edo si je vzel čas in naju je z Valerijo poučil o pravilnem načinu prehranjevanja. Kako naj sama izbereva pravilno hrano in, kako naj jo pripraviva. In, celo, kaj vse lahko izbereva z jedilnika, če jeva zunaj.
Pravilna prehrana je ključ do uspeha! Skratka, bistvo je bilo, da moram povečat vnos maščob in beljakovin ter zmanjšat vnos ogljikovih hidratov. Super novica! Torej lahko jem praktično vse! Problem pa je nastal, ker do zdaj nisem posvečal neke posebne pozornosti prehrani. Jedel sem, ko sem bil, res, lačen, ko sem imel čas in odvisno od tega, kje sem bil, sem na hitro nekaj kupil ali pa nekaj »skupaj zmetal« doma.
Ne, da bi se hvalil, ampak sem bil že prej nagnjen k »eksperimentiranju« v kuhinji. Moški, ki zna kaj skuhat je pri dekletih še bolj priljubljen… Pa tudi za kakšna družinska srečanja pride prav, če znaš pripravit vsaj tri, štiri jedi. Pa ne mislim »jajca na sto in en način«! 🙂 In, ko ti kuha postane jasna, ugotoviš, da je lahko celo ceneje! O tem, kdaj drugič…
Če se vrnem nazaj, k prvemu samostojnemu treningu… Ko ni bilo kamer oz. trening ni bil neka »službena obveznost«, se je pa zakompliciralo… Pride ponedeljek… »Mah, sej bom šel v torek. En dan razlike, ni panike«… Ekipa je znorela! Verjetno ni treba posebej razlagat, da Edo ni bil zadovoljen… Do zdaj sem s »pripravljanjem«, da bom shujšal, zapravljal svoj čas. Od tega trenutka dalje pa sem zapravljal tudi čas in trud drugih.
Z dnevom zamude sem se, v torek, vendarle pojavil na treningu. Čim bolj neopazno sem zasedel svoj prostor in opazoval, če me bo kdo »obsojajoče« gledal ali se mi posmehoval. Nič…
Razen bežnih pozdravov ljudi, ki jih še nikoli nisem srečal. Nihče ni pogledal, katere uteži sem izbral. Med treningom so bili pa vsi osredotočeni na svojo vadbo. Res sem želel biti kar se da neopazen. Bil sem živčen in še vedno me je bilo nekoliko sram… Zdi se mi, da je tudi vaditelj razumel mojo stisko in me ni naglas popravljal ali pa mi težil, da moram narediti še eno ponovitev več, ipd… Če že, je stopil z odra, prišel do mene in me popravil.
Šele nekaj dni kasneje, ko sem zmogel že skoraj vse vaje, se je »spodbuda z odra« stopnjevala. Ampak takrat nisem bil več »začetnik« in tudi sram me ni bilo več. Takrat sem bil že del »redne ekipe«. Vesel, da zmorem več in, kar je bilo zame še posebej pomembno, da se napredek pozna…”
Andrej je lep dokaz tega, da smo ljudje nagnjeni k temu, da nas bolj kot to, kaj moramo storiti zase, zanima to, kaj si drugi ljudje mislijo o nas in o tem, kaj počnemo. V resnici, in to je spoznal tudi Andrej, pa je situacija popolnoma drugačna, zato na prvo mesto postavite sebe in svoj napredek! Na prvih treningih se nikar ne skrijte v zadnji kot dvorane ali pa za kakšen steber. Pomembno je namreč, da vas inštruktor vidi, saj vas le tako lahko nauči pravilnih gibov in izvedbe posameznih vaj, hkrati pa vam lahko poda tudi kakšen nebeseden namig in motivacijo.
In nikar, RES NIKAR, si ne vzemite “še enega dneva” časa, da razmislite, ali je morda res že čas, da bi se vzeli v roke. Ja, res je čas za to in to ne naslednji ponedeljek ali “za novo leto”, tembeč DANES! Dajte obljubo sami sebi in se je držite.
Mi vas bomo z veseljem usmerili na pravo pot, vendar pa jo boste morali prehoditi sami. Obljubimo pa vam, da bo iz dneva v dan naloga lažja, vaša motivacija višja in naprek bolj opazen!
Če si tudi sami želite preobrazbe, izpolnite spodnji obrazec in se nam pridružite!